UVOD

Pri predmetu biologija vam bom predstavila možgane.
Upam da boste izvedeli kaj zanimivega in koristnega.

KAZALO

Predstavila vam bom:
1. uvod
2. možgani in njihova funkcija
3. zgodovina
4. človeški možgani
5. živalski možgani
6. bolezni/motnje možganov
7. zanimivosti
8. viri
9. zaključek

MOŽGANI IN NJIHOVA FUNKCIJA

Možgani ležijo v glavi, navadno blizu osnovnih čutilnih organov, kot so vidni, slušni, ravnotežni, okušalni in vohalni organi.

Fiziološka funkcija možganov je centralni nadzor telesa.

Možgani so sestavljeni iz milijard živih celic, ki jih imenujemo nevroni. Nevroni prenašajo preko hrbtenjače milijone sporočil do možganov. Hrbtenjača poteka ob hrbtenici in povezuje možgane z vsem telesom. Ko ta sporočila oziroma živčni dražljaji dosežejo možgane, jih ti razvrstijo in uredijo, nato pa pošljejo po živcih navodila drugim delom telesa. Živci so kot žice, sestavljene iz snopov živčnih celic. Čutilni živci prenašajo dražljaje iz oči, ušes in kože do možganov; gibalni živci pa prenašajo dražljaje od možganov do mišic in jim tako dajo navodila za premikanje.

Določene tipe odzivov, kot so refleksi, posredujejo hrbtenjača ali obkrajni gangliji.

*Ganglij ali živčni vozel je skupek živčnega tkiva.

*Refleks je najenostavnejša oblika vedenja, pri katerem pride do hitrega, stereotipnega in nehotenega odziva na dražljaj.

ZGODOVINA

Zgodnji filozofi se niso mogli zediniti, ali je sedež duše v možganih ali v srcu. Aristotel je trdil, da je v srcu in menil, da je funkcija možganov predvsem hlajenje krvi. Demokrit, utemeljitelj atomske teorije snovi, je predlagal tridelno dušo – z intelektom v glavi, čustvi v srcu in poželenjem blizu jeter. Hipokrat, oče medicine, je nedvomno trdil, da so to možgani. V svoji razpravi o epilepsiji je zapisal:

Morali bi vedeti, da le iz možganov prihajajo veselje, radost, smeh in razvedrilo ter trpljenje, žalost, potrtost in žalovanje. Isti organ povzroči, da smo neprištevni in delirantni, da nas napadajo strahovi in groza – nekateri podnevi, drugi ponoči. Tudi sanje, tavanje in neustrezne skrbi, preziranje trenutnih okoliščin, zanemarjanje in nespretnost. Vse to prihaja iz možganov, kadar niso zdravi.

          

ČLOVEŠKI MOŽGANI

Možgani so pri človeku na vrhu lobanje in so del osrednjega živčnega sistema. Ker so zelo nagubani, je njihova površina manjša. To dejstvo omogoča, da so iz večjega števila živčnih celic. Kljub temu, da predstavljajo le 2 % človekove teže, porabijo kar 20 % vsega kisika. So najzapletenejši organ v človeškem telesu, saj uravnavajo oziroma nadzirajo delovanje vseh drugih organov.
                       


DELITEV MOŽGANOV:

  Veliki možgani so razdeljeni na dve polobli (hemisferi). Zgrajeni sta zrcalno, vendar imata povsem drugačne naloge.

 LEVA polobla (razumsko-gibalne dejavnosti):                          

    - zavest

    - govor

   - analiza

   - računanje

   - pisanje

    - razumevanje besed

    - mimika desne strani obraza

DESNA polobla (umetniško-zaznavne dejavnosti):   

- podzavest

- sinteza

- razmišljanje

- geometrijske dejavnosti

- slikovne in vzorčne predstave

- glasbene dejavnosti

- preprosto razumevanje besed

- mimika leve strani obraza                                                                                                                                                                                  

ŽIVALSKI MOŽGANI

Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev. Le nekatere vrste nevretenčarjev, kot so spužve, ožigalkarji, odrasli plaščarji in iglokožci, nimajo možganov, čeprav imajo difuzno živčno tkivo.

Kompleksne možgane imata dve skupini nevretenčarjev: členonožci (žuželke, raki, pajkovci,…) in glavonožci (hobotnice, lignji,…). Možgani členonožcev in glavonožcev nastanejo iz dveh vzporednih hrbtnih strun, ki potekata vzdolž vsega telesa živali. Členonožci imajo osrednje možgane. Razdeljeni so na tri dele. Za vsakim očesom imajo velik optični možganski reženj, ki služi obdelavi vizualnih podatkov. Glavonožci, kot so hobotnice in lignji, imajo največje možgane med nevretenčarji.

     

šimpanz

podgana

vinska mušica

morski pes

                                                      .

BOLEZNI/MOTNJE MOŽGANOV

- kap: navadno se začne z nezavestjo; vzroki so po navadi prekrvavitvene motnje ali pretrganje možganskih žil s krvavitvijo v možgane

- epilepsija: napadi, ki so navadno združeni z nezavestjo in nenormalnimi gibanji; vzrok je nekontrolirana sprostitev prenosov vzburjenja v preklopih možganov

- vnetje možganskih open: obolenje možganskih open – meningitis, ki je posledica okužbe z bakterijami ali virusi

- tumor: primarni (nastanejo iz tkiv znotraj lobanje), sekundarni (nastanejo iz rakastih celic)

- druge motnje: migrena, narkolepsija (zaspanost), idiopatska epilepsija (brez znanega vzroka),...

   

možganska kap-širjenje

tumor