Upam da boste izvedeli kaj zanimivega in koristnega.
petek, 6. september 2013
UVOD
Pri predmetu biologija vam bom predstavila možgane.
Upam da boste izvedeli kaj zanimivega in koristnega.
Upam da boste izvedeli kaj zanimivega in koristnega.
KAZALO
Predstavila vam bom:
1. uvod
2. možgani in njihova funkcija
3. zgodovina
4. človeški možgani
5. živalski možgani
6. bolezni/motnje možganov
7. zanimivosti
8. viri
9. zaključek
1. uvod
2. možgani in njihova funkcija
3. zgodovina
4. človeški možgani
5. živalski možgani
6. bolezni/motnje možganov
7. zanimivosti
8. viri
9. zaključek
MOŽGANI IN NJIHOVA FUNKCIJA
Možgani ležijo v glavi, navadno blizu osnovnih čutilnih organov, kot so vidni,
slušni, ravnotežni, okušalni in vohalni organi.
Fiziološka funkcija
možganov je centralni nadzor telesa.
Možgani so sestavljeni iz milijard živih celic, ki jih imenujemo
nevroni. Nevroni prenašajo preko hrbtenjače milijone sporočil do možganov.
Hrbtenjača poteka ob hrbtenici in povezuje možgane z vsem telesom. Ko ta
sporočila oziroma živčni dražljaji dosežejo možgane, jih ti razvrstijo in
uredijo, nato pa pošljejo po živcih navodila drugim delom telesa. Živci so kot
žice, sestavljene iz
snopov živčnih celic. Čutilni živci prenašajo dražljaje iz oči, ušes
in kože do možganov; gibalni živci pa prenašajo dražljaje od možganov do mišic
in jim tako dajo navodila za premikanje.
Določene tipe odzivov, kot so refleksi,
posredujejo hrbtenjača ali obkrajni gangliji.
*Ganglij ali živčni vozel je
skupek živčnega tkiva.
*Refleks je najenostavnejša oblika vedenja, pri katerem pride do
hitrega, stereotipnega in nehotenega odziva na dražljaj.
ZGODOVINA
Zgodnji filozofi se niso mogli zediniti, ali je sedež duše v
možganih ali v srcu. Aristotel je trdil, da je v srcu in menil, da je
funkcija možganov predvsem hlajenje krvi. Demokrit,
utemeljitelj atomske teorije snovi, je predlagal tridelno
dušo – z intelektom v glavi, čustvi v srcu in poželenjem blizu jeter. Hipokrat, oče medicine, je nedvomno
trdil, da so to možgani. V svoji razpravi o epilepsiji je zapisal:
Morali bi vedeti, da le iz možganov prihajajo veselje, radost,
smeh in razvedrilo ter trpljenje, žalost, potrtost in žalovanje. Isti organ povzroči,
da smo neprištevni in delirantni,
da nas napadajo strahovi in groza – nekateri podnevi, drugi ponoči. Tudi sanje,
tavanje in neustrezne skrbi, preziranje trenutnih okoliščin, zanemarjanje in
nespretnost. Vse to prihaja iz možganov, kadar niso zdravi.
ČLOVEŠKI MOŽGANI
Možgani so pri človeku na vrhu lobanje in so del osrednjega živčnega sistema. Ker so zelo nagubani,
je njihova površina manjša. To dejstvo omogoča, da so iz večjega števila
živčnih celic. Kljub temu, da predstavljajo le 2 % človekove teže,
porabijo kar 20 % vsega kisika. So najzapletenejši organ v človeškem telesu, saj uravnavajo oziroma nadzirajo
delovanje vseh drugih organov.

DELITEV MOŽGANOV:
DELITEV MOŽGANOV:
Veliki možgani so razdeljeni na dve polobli
(hemisferi). Zgrajeni sta zrcalno, vendar
imata povsem drugačne naloge.
LEVA polobla (razumsko-gibalne dejavnosti):
- zavest
- govor
- analiza
- računanje
- pisanje
- razumevanje besed
- mimika desne strani obraza
DESNA polobla (umetniško-zaznavne dejavnosti):
- podzavest
- sinteza
- razmišljanje
- geometrijske dejavnosti
- slikovne in vzorčne predstave
- glasbene dejavnosti
- preprosto razumevanje besed
- mimika leve strani obraza
ŽIVALSKI MOŽGANI
Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev. Le nekatere vrste nevretenčarjev, kot so spužve, ožigalkarji, odrasli plaščarji in iglokožci, nimajo možganov, čeprav imajo difuzno živčno tkivo.
Kompleksne možgane imata dve skupini
nevretenčarjev: členonožci (žuželke, raki, pajkovci,…) in glavonožci (hobotnice, lignji,…). Možgani členonožcev in
glavonožcev nastanejo iz dveh vzporednih hrbtnih strun, ki potekata vzdolž
vsega telesa živali. Členonožci imajo osrednje možgane. Razdeljeni so na tri
dele. Za vsakim očesom imajo velik optični možganski
reženj, ki služi obdelavi vizualnih podatkov. Glavonožci,
kot so hobotnice in lignji, imajo največje možgane med nevretenčarji.
.
| šimpanz |
| podgana |
| vinska mušica |
| morski pes |
.
BOLEZNI/MOTNJE MOŽGANOV
- kap:
navadno se začne z nezavestjo; vzroki so po navadi prekrvavitvene motnje ali
pretrganje možganskih žil s krvavitvijo v možgane
- epilepsija: napadi, ki so navadno združeni z nezavestjo in nenormalnimi
gibanji; vzrok je nekontrolirana sprostitev prenosov vzburjenja v preklopih
možganov
-
vnetje možganskih open: obolenje možganskih open – meningitis, ki je posledica okužbe
z bakterijami ali virusi
- tumor: primarni (nastanejo iz tkiv znotraj lobanje), sekundarni (nastanejo iz
rakastih celic)
-
druge motnje: migrena, narkolepsija (zaspanost), idiopatska epilepsija (brez
znanega vzroka),...
| |
| možganska kap-širjenje |
| tumor |
ZANIMIVOSTI
Ali ste vedeli, da:
- povprečna teža možganov pri moškemu znaša
1375 g, pri ženski pa 1245 g
- veliki možgani tehtajo okoli 1300 g in so
zgrajeni iz približno 30 milijard celic
- živčevje pošilja sporočila s hitrostjo 300
km/h
- ob gledanju televizije, je aktivnih le 10%
naših možganov
- med nosečnostjo se pri otroku nevroni razmnožujejo
s hitrostjo 250,000 nevronov/minuto
http://www.youtube.com/watch?v=1_zrv5vvMS0
http://www.youtube.com/watch?v=1_zrv5vvMS0
- medtem ko ste budni vaši možgani proizvedejo
25 watov energije-to je dovolj da žarnica sveti
VIRI
-http://sl.wikipedia.org/wiki/Mo%C5%BEgani
-http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Clove%C5%A1ki_mo%C5%BEgani
-http://sl.wikipedia.org/wiki/Mo%C5%BEganska_kap
-https://www.google.si/search
hl=sl&q=mikroskopski+prerez+mo%C5%BEganov&bav=on.2,or.r_cp.r_qf.&bvm=bv.51773540,d.ZG4,pv.xjs.s.en_US.jkEW54nYU50.O&biw=1024&bih=677&um=1&ie=UTF-8&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=EAsqUq6mN4HChAfT5IGYAg#hl=sl&q=%C5%BEivalski+mo%C5%BEgani&tbm=isch&um=1&imgdii=_
-https://www.google.si/search?hl=sl&q=mikroskopski+prerez+mo%C5%BEganov&bav=on.2,or.r_cp.r_qf.&bvm=bv.51773540,d.ZG4,pv.xjs.s.en_US.jkEW54nYU50.O&biw=1024&bih=677&um=1&ie=UTF-8&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=EAsqUq6mN4HChAfT5IGYAg#hl=sl&q=%C4%8Dlove%C5%A1ki+mo%C5%BEgani&tbm=isch&um=1&imgdii=_
-http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Clove%C5%A1ki_mo%C5%BEgani
-http://sl.wikipedia.org/wiki/Mo%C5%BEganska_kap
-https://www.google.si/search
hl=sl&q=mikroskopski+prerez+mo%C5%BEganov&bav=on.2,or.r_cp.r_qf.&bvm=bv.51773540,d.ZG4,pv.xjs.s.en_US.jkEW54nYU50.O&biw=1024&bih=677&um=1&ie=UTF-8&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=EAsqUq6mN4HChAfT5IGYAg#hl=sl&q=%C5%BEivalski+mo%C5%BEgani&tbm=isch&um=1&imgdii=_
-https://www.google.si/search?hl=sl&q=mikroskopski+prerez+mo%C5%BEganov&bav=on.2,or.r_cp.r_qf.&bvm=bv.51773540,d.ZG4,pv.xjs.s.en_US.jkEW54nYU50.O&biw=1024&bih=677&um=1&ie=UTF-8&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=EAsqUq6mN4HChAfT5IGYAg#hl=sl&q=%C4%8Dlove%C5%A1ki+mo%C5%BEgani&tbm=isch&um=1&imgdii=_
Naročite se na:
Objave (Atom)